Cecilijanska ideja je iz ju\u017enonem\u0161kih de\u017eel kmalu prodrla tudi na Slovensko. \u017de leta 1868 sta stolni dekan Janez Zlatoust Poga\u010dar in stolni glasbeni vodja Anton Foerster na\u010drtovala ustanovitev dru\u0161tva, ki bi skrbelo za cerkve dostojno glasbo v stolnici. Prvo Cecilijino dru\u0161tvo na slovenskem pa je za\u017eivelo leta 1877, ko so slovenski udele\u017eenci po sre\u010danju Splo\u0161nega Cecilijinega dru\u0161tva (ACV) za nem\u0161ke de\u017eele v Gradcu s presenetljivimi 300 prvimi privr\u017eenci za\u010deli z dru\u0161tvenim delom. V doma\u010dem slovenskem okolju so hoteli uveljaviti cerkvenoglasbena na\u010dela glasbe pri bogoslu\u017eju in ideje, za katere si je prizadevala cecilijinaska reforma \u0161irom po Evropi. Na prvo mesto so postavljali skladnost bogoslu\u017eja s predpisanim obrednikom, jasna in enozna\u010dna merila so postavljali tudi za presojo vrednosti cerkvenih skladb. Kot vsi somi\u0161ljeniki so tudi slovenski cecilijanci videli idealno uresni\u010ditev svojih idej v gregorijanskem koralu in skladbah vokalne polifonije 16. stoletja, Palestrine in njegovih posnemovalcev. Po teh zgledih se je \u017eelela oplajati tudi takratna ustvarjalnost slovenskih cerkvenih skladateljev.<\/p>\n
Delovanje osrednjega Cecilijinega dru\u0161tva in ve\u010d manj\u0161ih je takoj bogato za\u017eivelo. \u017de leta 1878 je za\u010delo izdajati prvi slovenski glasbeni \u010dasopis Cerkveni glasbenik, ki je kot glasilo dru\u0161tva izhajalo do leta 1945. Revija je bila za\u010detek slovenskega pisanja o glasbi. \u010clanki so \u0161irili reformne estetske nazore, pisci pa so s \u010dlanki o glasbeni zgodovini, teoriji, pedagogiki, izvajalski praksi, orglarstvu, itd. pomembno dvigali izobrazbeno ter izvajalsko raven slovenskih glasbenikov. Na pobudo Cecilijinega dru\u0161tva je za\u010dela z delom tudi Orglarska \u0161ola. Njena najpomembnej\u0161a sodelavca sta bila Anton Foerster in Stanko premrl. V \u0161oli so se izobrazili \u0161tevilni cerkvenoglasbeni praktiki ter skladatelji. \u0160ola je delovala tudi v ve\u010d podru\u017enicah in v obliki cerkvenoglasbenih te\u010dajev.<\/p>\n
Cecilijino dru\u0161tvo in njegova Orglarska \u0161ola sta delovala do konca 2. svetovne vojne. Spodbudila sta bogato skladateljsko ustvarjalnost. Nova glasbena dela so dvignila cerkveno glasbo in njeno izvajanje na umetni\u0161ko raven in pomembno obogatila slovensko glasbo.<\/p>\n
Po prenehanju dela Dru\u0161tva so v sedemdesetih letih 20. stoletja po ve\u010d desetletnem premoru pod okriljem \u0161kofij ponovno redno za\u017eivele \u0161ole za organiste, najprej v Ljubljani, nato tudi v mariborski in koprski \u0161kofiji, kasneje tudi v Murski Soboti, tudi v Novem mestu in Celju. Alumni teh \u0161ol ob absolventih orgelskih razredov javnih glasbenih in srednjih glasbenih \u0161ol ter diplomantov oddelkov za orgle in cerkveno glasbo osrednje slovenske glasbene akademije dejavno sodelujejo v cerkvenoglasbenem \u017eivljenju na Slovenskem. Prav tako je leta 1976 spet samostojno za\u017eivela ustrezno spremenjena revija Cerkveni glasbenik. V njegovi zalo\u017ebi je v posodobljeni zasnovi in obliki iz\u0161la vsa pomembnej\u0161a prakti\u010dno uporabna slovenska cerkvena glasba.<\/p>\n
Na pobudo ve\u010d slovenskih cerkvenih glasbenikov predvsem mlaj\u0161e generacije po sistemati\u010dnej\u0161i, tudi dru\u0161tveni organiziranosti slovenskih cerkvenih glasbenikov, so ti s \u0161tevilnimi somi\u0161ljeniki jeseni leta 1996 o\u017eivili dejavnost Slovenskega Cecilijinega dru\u0161tva, slovenskega stanovskega dru\u0161tva za cerkveno glasbo. Na zgodovinskem izro\u010dilu prvotnega cerkvenoglasbenega zdru\u017eenja so ustanovili dru\u0161tvo, ki kot pravna oseba deluje v skladu z veljavno slovensko zakonodajo in v skladu s cerkvenim pravom. Ustanovni ob\u010dni zbor dru\u0161tva je bil v okviru 9. festivala slovenske cerkvene glasbe 28. septembra leta 1996 v Cerkljah na Gorenjskem, organizirano delo dru\u0161tva pa se je za\u010delo spet jeseni leta 1996. Slovensko Cecilijino dru\u0161tvo si tudi od o\u017eivitve svojega delovanja prizadeva zdru\u017eiti, povezati, informirati in izobra\u017eevati vse, ki se v \u0161ir\u0161em slovenskem prostoru posve\u010dajo cerkveni glasbi.<\/p>\n
dr. Ale\u0161 Nagode<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Cecilijanska ideja je iz ju\u017enonem\u0161kih de\u017eel kmalu prodrla tudi na Slovensko. \u017de leta 1868 sta stolni dekan Janez Zlatoust Poga\u010dar in stolni glasbeni vodja Anton Foerster na\u010drtovala ustanovitev dru\u0161tva, ki bi skrbelo za cerkve dostojno glasbo v stolnici. Prvo Cecilijino dru\u0161tvo na slovenskem pa je za\u017eivelo leta 1877, ko so slovenski udele\u017eenci po sre\u010danju Splo\u0161nega […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":2,"menu_order":8,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.scd.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/44"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.scd.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.scd.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.scd.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.scd.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=44"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.scd.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/44\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":46,"href":"https:\/\/www.scd.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/44\/revisions\/46"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.scd.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.scd.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=44"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}